Kaj je nekonferenca

V današnjem svetu, kjer ima večina ljudi hitrejši tempo življenja, kot so ga imele generacije pred nami, se spreminja tudi dinamika poučevanja. Vse bolj kot ex cathedra posredovanje znanja je med učenci, udeleženci seminarjev in izobraževanj ter študenti priljubljeno interaktivno učenje. Udeležencem je bolj všeč, če lahko sodelujejo in izmenjujejo informacije tako s predavatelji kot z ostalimi udeleženci. Še posebej to velja za mlajša občinstva, ki so bolj vajena interakcije preko spleta. Slednja jim ravno tako omogoča bolj odprto komuniciranje (Boone, 2007).

Nekonferenca je konferenca, pri kateri je vsebina srečanja določena s strani udeležencev, običajno za vsak dan posebej, torej je ne določajo organizatorji že pred samim dogodkom (http://en.wikipedia.org/wiki/Unconference, 2007; prevod: http://sl.wikipedia.org/wiki/Nekonferenca).

Udeleženci nekonference lahko svoje znanje širijo in delijo z drugimi tudi po končanem srečanju. Nekonferenca se lahko nadaljuje na spletnih straneh (blogi, forumi…).

Soustanovitelj BarCamp-a, Ryan King, pravi, da je razlog, da je sploh prišlo do uporabe metode nekonference, dejstvo, da so ustanovitelji predvidevali, da je v občinstvu veliko več znanja in informacij, kot ga imajo lahko predavatelji na odru.

Značilnost nekonference je, da nima glavnega govornika ali govornikov ter da ni vsebinsko opredeljena oziroma se opredeli na začetku srečanja.

»Open space«: je metoda, ki se pogosto uporablja pri izvajanju nekonferenc. Udeleženci sami oblikujejo urnik, se odločijo na kakšen način bodo preživeli čas ter oblikujejo poročilo, ki vključuje pridobljeno znanje.

Dave Winer (Kirsner, 2007) pravi, da se ljudje, ki se udeležijo nekonference, nočejo več vrniti na konference, kjer samo sedijo in čakajo na odmor, medtem ko poslušajo PowerPoint predstavitev.

Avtorica: Janja Mihoci